APDEJT.si

V črnogorski skupščini danes poteka drugo glasovanje o izbiri treh ustavnih sodnikov. Poslanci si po posvetovanjih s predsednikom države Jakovom Milatovićem prizadevajo zagotoviti potrebno tropetinsko večino. V prvem krogu glasovanja 14. oktobra kandidati Jovan Jovanović, Mirjana Radović in Mirjana Vučinić niso prejeli zadostne podpore.

Mladi Podgoričan Petar Ivanović je sredi noči skočil v nabreklo reko Moračo in rešil 38-letno žensko. Njegovo dejanje je pohvalil župan Podgorice Saša Mujović, ki je poudaril, da si takšna dejanja zaslužijo globoko spoštovanje. Predsednik Milatović pa je napovedal, da bo Ivanoviću podelil medaljo za hrabrost, saj meni, da takšna dejanja ne smejo ostati neopažena.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je med predavanjem na Univerzi Georgetown v Washingtonu poudaril, da so močne in neodvisne institucije ključne v boju proti kriminalu in korupciji. Dejal je, da se demokracija brani s pravosodjem, ki opravlja svoje delo, policijo, ki ščiti državljane, in institucijami, ki ščitijo zakon, ne pa kriminalce. Milatović je opozoril, da se je Črna gora po demokratičnih spremembah leta 2020 prvič srečala s kriminalnimi strukturami, ki so desetletja spodkopavale institucije in držale sistem ujet.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je s predstavnikom State Departmenta Brendanom Hanrahanom pogovarjal o krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike, posebej na področjih varnosti in gospodarskega sodelovanja. Sogovornika sta se strinjala, da sta vladavina prava in politična stabilnost ključni za privabljanje ameriških naložb v Črno goro.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je iz Washingtona pozval poslance, da na prihodnji seji izvolijo manjkajoče ustavne sodnike in s tem zaključijo delovanje Ustavnega sodišča. Poudaril je, da so sporočila iz Bruslja jasna in izrazil optimizem glede uspešnosti glasovanja, saj so bile konzultacije spodbudne.

Ameriški kongresniki so izrazili močno podporo predsedniku Črne gore, Jakovu Milatoviću, in poudarili ključno vlogo njegovega vodenja pri krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike ter napredku države proti Evropski uniji. Predsednik Milatović se je v Washingtonu srečal s člani ameriškega Kongresa, s katerimi je razpravljal o strateškem partnerstvu med državama.

Milojko Spajić je v čestitki ob dnevu občine Pljevlja poudaril nezamenljiv doprinos meščanov Pljevalj na poti k EU in izpostavil, da Pljevlja s skladnim prepletanjem različnih tradicij in običajev zavezujejo k odgovornemu delu. Spajić je dejal, da so reforma pravosodja, sodstva in tožilstva ter boj proti korupciji temelj za gradnjo države. Predsednik države, Jakov Milatović, je poudaril, da Pljevlja s ponosom negujejo in ščitijo multietnično harmonijo.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je obiskal Washington, kjer se je udeležil sprejema ob 120. obletnici diplomatskih odnosov med Črno goro in Združenimi državami Amerike. Med obiskom se je Milatović sestal z visokimi predstavniki ameriške administracije, senatorji in člani Kongresa, s katerimi je razpravljal o krepitvi strateškega partnerstva med državama, s poudarkom na podpori reformnim procesom v Črni gori. Milatović je tudi poudaril, da je partijska knjižica še vedno glavna 'diploma' za zaposlitev v javnem sektorju.

Črna gora in Nemčija bosta 19. decembra podpisali deklaracijo o vozniških dovoljenjih, v imenu Nemčije jo bo podpisal minister za transport Patrik Šnider. Premier Spajić in Antonio Košta sta se v Bruslju pogovarjala o pospešitvi evropske integracije Črne gore, pri čemer je Spajić poudaril, da Črna gora s svojim zgledom že premika meje v evropski integraciji.

Prebivalci stavbe v Podgorici, kjer živi tudi črnogorski predsednik Jakov Milatović z družino, nasprotujejo odprtju restavracije s hitro hrano v njihovi neposredni bližini. Milatović podpira stanovalce, ki menijo, da soseska ni primerna za takšno dejavnost, in trdi, da lastnik lokala izvaja pritisk nanje. Lastnik lokala, Blečić, zagotavlja, da bo vse potekalo skladno s predpisi.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poudaril, da je odločitev Evropskega sveta, da se Samit Evropske unije in Zahodnega Balkana 1. junija 2026 odvije v Črni gori, močno politično sporočilo in priznanje za napredek državljanov na evropski poti. Milatović je prepričan, da je najnovejše poročilo Evropske komisije uradna potrditev, da lahko Črna gora postane članica Evropske unije do leta 2028. Strateški cilj Črne gore ostaja gradnja evropske, moderne in močne države.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je poudaril, da je Cetinje kraj, kjer se zbirajo temelji črnogorske zgodovine, državnosti in duhovnosti. Hkrati je nemški ambasador v Črni gori Peter Felten opozoril, da nacionalizem in zloraba vere ovirata razvoj regije. Felten je dejal, da je nacionalizem nasproten patriotizmu ter prinaša nestrpnost in delitve.

Predsednik Skupščine Črne gore, Andrija Mandić, se je med obiskom Združenih držav Amerike srečal z vladiko Irinejem in mu izročil sliko Njegoševe kapele na Lovćenu. Spajić je poudaril, da Cetinje ostaja temelj državnosti, kulture in duhovnosti Črne gore, ter da bodo nadaljevali s spodbujanjem aktivnosti za njegovo krepitev. Dukaj je ob dnevu osvoboditve Cetinja čestital in poudaril, da je Cetinje trajni vir navdiha.

Nekdanji premier Zdravko Krivokapić je v odprtem pismu predsedniku države Jakovu Milatoviću in premierju Milojku Spajiću zahteval, da ob 20. obletnici neodvisnosti Črne gore, 175. obletnici smrti Petra II Petrovića Njegoša in 180. obletnici izgradnje kapele na Lovćenu sprožijo obnovo slednje. Krivokapić je v pismu poudaril, da je to njihova »večkratna obveznost, zaobljuba in dolg« ter da jim je pripadla čast, da uresničijo neizpolnjeno željo pokojnega metropolita Amfilohija Radovića.

Črnogorski minister za pravosodje Bojan Božović načrtuje obisk Ankare, da bi poudaril, da Črna gora ne podpira nasilja. Medtem državljani iz Kruševega ždrijela izražajo nezadovoljstvo, ker po njihovem mnenju v državi še vedno obstajajo nedotakljivi posamezniki, kljub zatrjevanjem oblasti. V Beogradu so potekali protesti pred Generalštabom, ki jih svetovne agencije opisujejo kot del širšega vala protivladnih demonstracij.

V Bijelom Polju je bila načelnica Fonda PIO pogojno obsojena zaradi zlorabe položaja, ker je svojemu možu uredila upokojitev. Medtem je Specialno državno tožilstvo (SDT) v Črni gori sprožilo preiskavo proti predsedniku Jakovu Milatoviću zaradi podelitve državnega ordena posthumno metropolitu Amfilohiju, po prijavi nevladne organizacije Crnogorski forum.

Število smrtnih žrtev požara v domu upokojencev v Tuzli je naraslo na 12. V požaru je bilo poškodovanih tudi več gasilcev, ki so posredovali pri gašenju.

Predsednik Milatović je v Dohi poudaril, da je pravi družbeni razvoj mogoč le z odpravljanjem revščine, socialno vključenostjo in dostojnim delom. V Podgorici pa bosta zgrajena dva dnevna centra za osebe s posebnimi potrebami, eden za uporabnike do 27 let in drugi za starejše. Projekt bo izboljšal sistem podpore in kakovost življenja uporabnikov in njihovih družin.

Črna gora in Saudska Arabija sta okrepili diplomatske in gospodarske odnose, pri čemer je parlamentarna diplomacija postala most sodelovanja. Predsednik skupine prijateljstva, Amir Adrović, je poudaril, da bo obisk delegacije Saudske Arabije spodbudil sodelovanje med državama. Predsednik črnogorske skupščine, Andrija Mandić, je poudaril prijateljske vezi med državama in izrazil odprtost Črne gore za velike investicije, zlasti v turizmu, inovacijah, umetni inteligenci in zeleni tranziciji. Poudarjen je bil tudi pomen podpisa sporazuma o zračnem prometu, ki naj bi spodbudil obisk turistov.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je vladi predložil predlog ukrepov za takojšnjo ureditev evidence in statusa tujih državljanov ter izboljšanje migracijske politike. Poudaril je potrebo po odgovorni in urejeni migracijski politiki, ki bo stroga pri zlorabah in kriminalu, a pravična do tistih, ki spoštujejo zakone in prispevajo k družbi. Milatović je izrazil nezadovoljstvo z odzivom institucij na migracijske izzive in pozval k dolgoročni strategiji za priseljevanje tujcev in vračanje izseljencev v Črno goro.

Kabinet predsednika Milatovića je sporočil, da institucije sistema morajo delovati neselektivno in pokazati, da nihče v Črni gori ni nad zakonom. Nacionalni svet Albancev je prav tako obsodil vsakršno obliko nestrpnosti, nasilja in govora mržnje, ter izrazil zaskrbljenost zaradi incidenta med državljani Črne gore in turškimi državljani.

Člani predsedstva Bosne in Hercegovine so se v Parizu sestali s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Denis Bećirović je izrazil željo, da bi BiH postala članica Nata in EU, medtem ko je Željko Komšić izpostavil vprašanje, ali lahko BiH s trenutnim političnim sistemom postane članica EU. Razpravljali so tudi o evropski poti Bosne in Hercegovine.

Črna gora aktivno sodeluje z mednarodnimi organizacijami za boj proti zlorabi drog in tihotapstvu. Državna sekretarka Ministrstva za zdravje, Mirjana Vlahović Andrijašević, in minister za notranje zadeve, Danilo Šaranović, sta se sestala s predstavniki Komisije za politiko drog Vzhodne in Srednje Evrope ter Srednje Azije (ECECACD), da bi izboljšala sodelovanje in izmenjavo izkušenj. Poudarek je na preventivi, zmanjševanju stigme proti uporabnikom drog in njihovi socialni reintegraciji. Šaranović je izpostavil pomembne rezultate v boju proti mednarodnim mrežam tihotapcev narkotikov.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je obiskal Plavalni vaterpolski klub "Jadran" v Herceg Novem, enega od športnih simbolov mesta. Med srečanjem z vodstvom kluba je Milatović poudaril, da je Jadran steber športne identitete Herceg Novega in prepoznaven znak črnogorske vaterpolske tradicije. Kot prioriteto je izpostavil izgradnjo olimpijskega bazena.

Kabinet premierja Spajića je ponovno kritiziral predsednika Milatovića, češ da širi lažne novice in povzroča paniko z izjavami glede sprejemanja migrantov iz Velike Britanije. Iz kabineta so poudarili, da takšne izjave škodujejo institucionalni stabilnosti in odnosom s Turčijo ter Veliko Britanijo. Zatrdili so, da Črna gora ne bo sprejemala migrantov iz Velike Britanije.

Nadaljevalo se je nasilje v Podgorici, kjer je bil popolnoma uničen lokal v lasti turškega državljana v centru mesta. Incidenti so se zgodili po tem, ko je skupina turških državljanov ranila mladeniča.

Hrvaška vlada je sprejela strategijo za suzbijanje nezakonitih migracij do leta 2030, ki vključuje pet strateških ciljev. Ti cilji zajemajo preprečevanje nezakonitih prehodov, vzpostavitev učinkovitega sistema azila, spodbujanje zakonitih migracij, integracijo oseb z mednarodno zaščito ter krepitev sodelovanja z državami izven Evropske unije. Poudarek je tudi na operativni izmenjavi podatkov znotraj EU in s tretjimi državami.

Duško Koprivica je na Višjem sodišču v Črni gori zanikal obtožbe, da je prenašal in skrival denar za zeta Duška Roganovića, trdeč, da so ga policisti in novinarji ustvarili za kriminalca ter da je žrtev prejšnjega režima. Obtožnico naj bi mu podtaknil policijski funkcionar v korist politične stranke. Medtem je Jakov Milatović napovedal posvetovanja s poslanskimi klubi glede izbire sodnika Ustavnega sodišča in pozval VDT k dodatni pozornosti določenim primerom.

V Sloveniji so potekali Dnevi Črne gore, tridnevna manifestacija, ki je v Mariboru združila umetnost, kulturo, turizem in prijateljstvo med Črno goro in Slovenijo. Dogodek je promoviral črnogorsko kulturo in kulturo vseh narodov, ki izvirajo iz Črne gore, v duhu multietničnosti in medsebojnega spoštovanja. Minister za diasporo Mirsad Azemović je poudaril pomembno vlogo diaspore kot iniciatorja idej in prostora za srečanja, posebej pa je izpostavil študente kot pomemben kapital in segment delovanja ministrstva.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je v Podgorici odprl četrti forum "Mladi za mlade" in izpostavil, da spremembe v družbi ne prihajajo od zgoraj, temveč iz konkretnih akcij in pobud mladih, ki ne čakajo na rešitve, temveč aktivno delujejo. Milatović je poudaril, da si mladi v Črni gori medsebojno pomagajo in potiskajo državo naprej, tudi ko se drugi utrudijo, kar je po njegovem mnenju najlepša stvar, ki jo ima Črna gora danes.

Črnogorski premier Milojko Spajić se danes udeležuje vrha Berlinskega procesa v Londonu na povabilo britanskega premierja Kira Starmerja. Delegacija Črne Gore bo razpravljala o stabilnosti, varnosti in gospodarskem sodelovanju v regiji ter približevanju Evropski uniji. Vlada Črne Gore je poudarila, da je vrh priložnost za potrditev skupne zavezanosti varnosti, stabilnosti in blaginji Zahodnega Balkana in Evrope.

Italijanski podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je v Sloveniji, kjer se udeležuje vrha držav južne Evrope Med9. Na vrh je prišel na podlagi pooblastila predsednice italijanske vlade Giorgie Meloni. Med9 združuje Hrvaško, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Malto, Portugalsko, Španijo in Slovenijo.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je med govorom na Inštitutu za mednarodne odnose in zunanjo politiko na Švedskem poudaril, da si Črna gora zasluži, da Evropska unija začne s pripravo pristopne pogodbe. Milatović je izjavil, da bi to bil jasen signal, da so rezultati pomembnejši od retorike, ter pozval EU, naj prepozna ta trenutek.

Nikšić je bil v Bruslju razglašen za Evropsko prestolnico kulture za leto 2030, s čimer je premagal ukrajinski Lvov. Izbor je bil v občinski skupščini soglasno podprt. Predsednik občine Nikšić je poudaril, da je to velik dan in da bodo v naslednjih petih letih delali na tem, da Nikšić leta 2030 resnično postane prestolnica Evrope. Predsednik parlamenta je izjavil, da je to dokaz odločenosti oblasti, da Črna gora postane država srečnih in svobodnih ljudi in prva naslednja članica EU.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je odpotoval na uradni obisk v Kraljevino Švedsko, ki bo trajal od 20. do 21. oktobra. To je prvi obisk črnogorskega predsednika v tej državi po obnovi neodvisnosti Črne gore. Namen obiska je intenzivirati politični dialog na najvišji ravni in odpreti prostor za izboljšanje splošnega sodelovanja med državama, s poudarkom na članstvu Črne gore v EU do leta 2028.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je posmrtno podelil najvišje državno odlikovanje metropolitu Amfilohiju, vodji Mitropolije črnogorsko-primorske, ki je po njegovem mnenju pustil neizbrisen pečat v duhovnem in družbenem življenju Črne gore. Amfilohije je to funkcijo opravljal skoraj tri desetletja.

Ustavno sodišče Črne gore je začelo postopek ocenjevanja ustavnosti Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter Zakona o preprečevanju korupcije, na pobudo skupine sodnikov Vrhovnega sodišča. Razlog je ocena, do kam seže zasebnost družin funkcionarjev. Hkrati je bilo govora o tem, da bi lahko Črna gora in Albanija skupaj vstopili v EU. Poslanci pa so zagotovili, da ne bodo preispitovali pridobljenih pravic invalidov (OSI) in so v parlamentu obravnavali nov Zakon o enotnem izvedeništvu invalidnosti.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je sprožil akcijo "Skupaj proti revščini", s ciljem zagotoviti pomoč za 6.000 družin v socialni stiski po vsej državi. Akcija poteka s podporo gospodarskih subjektov in posameznikov, sredstva pa bodo prenesena na Rdeči križ Črne gore, ki že vrsto let pomaga najbolj ranljivim. Po podatkih Rdečega križa v Črni gori trenutno v popolni socialni potrebi živi 5.927 družin. Banka hrane opozarja, da petina prebivalstva živi pod pragom revščine, kar se je še povečalo zaradi inflacije in drugih dejavnikov.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je v intervjuju za Politico izrazil željo po pomoči Evropske unije v boju proti ruskim dezinformacijam. Črna gora si prizadeva za vstop v EU do leta 2028 in postaja vse pogostejša tarča dezinformacijskih kampanj, ki želijo ovirati njeno pot do članstva.

Predsednik Milatović je ponovil, da je cilj Črne gore postati 28. članica EU do leta 2028. V Britanskem parlamentu so poslanci iz Zahodnega Balkana razpravljali o varnosti, migracijah in gospodarski rasti, pri čemer se jim je pridružil britanski minister za Evropo Stiven Dauti. Novoimenovana ambasadorja Črne Gore v Češki in Bolgariji sta nastopila svoji funkciji.

V Skupščini Črne gore so poslanci razpravljali o izbiri Mirjane Vučinić, Jovana Jovanovića in Mirjane Radović za sodnike Ustavnega sodišča, vendar kandidati niso dobili potrebne podpore. URA je izpostavila, da je parlamentarna večina enotna le pri razdeljevanju državnega premoženja in zadolževanju, ne pa tudi pri izbiri sodnikov na podlagi principov in posvetovanj. V Madridu pa je večina v Parlamentu podprla zaščito pravice do splava v Statutu.

Ursula von der Leyen je spodbudila Črno goro, da ostane osredotočena na reforme, saj naj bi imela možnost zapreti poglavja v pogajanjih z EU do konca leta. Predsednik SDP je ocenil, da ima Črna gora največjo podporo evropskim integracijam od vstopa Hrvaške v EU. Poudarjeno je bilo, da Črna gora zaključuje pogajalska poglavja in izvaja reforme z namenom, da do leta 2028 postane 28. članica EU.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je predsedoval drugi seji Sveta mladinskih iniciativ, kjer so razpravljali o krepitvi udeležbe mladih v političnih procesih in o ukrepih za izboljšanje njihovega ekonomskega položaja. Milatović je poudaril, da lahko Črna gora napreduje le, če vsak mlad človek čuti, da ima priložnost za uspeh v državi, in da je obveza države, da mladim da prostor in moč za vplivanje na razvoj. Izpostavljena je bila potreba po močnejšem in kontinuiranem glasu mladih, lažjem dostopu do javnih politik in večjem zaupanju med institucijami.

Predsednik Črne gore Milatović je gostil Ursulo von der Leyen na Lovćenu in poudaril evropske ambicije države. Minister Ibrahimović se je zahvalil ambasadorjema Slovaške in Alžirije za njun prispevek k odnosom s Črno goro. Mandić je v Nikšiću izrazil prepričanje, da bo mesto postalo evropska prestolnica energetike in kulture. Radonjić meni, da je zgodovinska priložnost, da Črna gora do leta 2028 postane del EU.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je preko družbenega omrežja X sporočil, da Črna gora pozdravlja dogovor o premirju v Gazi. Poudaril je, da država ostaja zavezana prizadevanjem za doseganje trajnega miru, stabilnosti in varnosti na Bližnjem vzhodu. Milatović je izpostavil, da sporazum omogoča izpustitev talcev in lažjo dostavo humanitarne pomoči.

Stranka pokojnega Muamerja Zukorlića je v srbski skupščini glasovala proti resoluciji o genocidu v Srebrenici, kar je sprožilo kritike, da je Zukorlićevo delovanje le instrument beograjske oblasti za nadzor nad Bošnjaki v Sandžaku. Poslanci SDA Sandžaka so izrazili ogorčenje. Medtem je Pokret solidarnosti s Palestino opozoril na visoko število palestinskih žrtev v izraelskih napadih v zadnjih dveh letih, pri čemer naj bi bilo ubitih več kot 76.000 Palestincev, večinoma žensk in otrok, ter na veliko število razseljenih.

Predsednik Črne Gore, Jakov Milatović, bo posthumno odlikoval vojaka Dejana Božovića z Ordenom za hrabrost ob dnevu Vojske Črne Gore, 7. oktobra. Božović je umrl med gašenjem požara v bližini Podgorice avgusta letos.

Kabinet predsednika Črne gore, Jakova Milatovića, je pozval poslance, naj ponovno ne glasujejo za zakon, ki po njihovem mnenju krši ustavo, ustvarja neenakost med državljani in ščiti posameznike pred odgovornostjo. Iz kabineta so poudarili, da bodo imeli poslanci 13. oktobra odgovornost, da zavrnejo zakon, ki je po oceni predsednika v nasprotju z načeli pravičnosti, enakosti in interesov države.

Črnogorsko Ministrstvo za notranje zadeve (MUP) je odvetniški zbornici Črne gore predlagalo preiskavo dostojnosti odvetnika Damirja Lekića. Pobudo je sprožil Operativni tim za boj proti nasilju v družini in nasilju nad ženskami, ki je analiziral Lekićevo gostovanje v oddaji "Jutro" na TV Prva. MUP meni, da je nedopustno banalizirati občutke in težo posledic nasilja, ki ga je utrpel otrok, izpostavljen večkratnemu posilstvu.